V katerih primerih (kakšni so izhodiščni pogoji) je potrebno izdelati naslednje elaborate:
- načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki,
- strokovna ocena vplivov emisije snovi v zrak iz naprave,
- strokovna ocena o vplivih vira svetlobe na okolje,
- strokovna ocena emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode.
- elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč,
- strokovna ocena skladnosti na področju varstva pred hrupom v okolju,
- strokovna ocena obremenitve okolja zaradi sevanja na področju elektromagnetnega sevanja.
V Sloveniji je obveznost izdelave navedenih elaboratov oziroma strokovnih ocen odvisna predvsem od vrste posega oziroma dejavnosti, zmogljivosti naprave, vrste in količine emisij ter lokacije posega.
Pomembno je razlikovati med:
- dokumentacijo, ki je obvezna že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja;
- strokovnimi ocenami, ki so potrebne v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja (OVD);
- dokumentacijo, ki je potrebna pri gradnji oziroma izvajanju del zaradi izpolnjevanja okoljskih zahtev.
Spodaj je pregled po posameznih dokumentih, zlasti z vidika izhodiščnih pogojev, ob katerih nastane obveznost njihove izdelave.
1. Pregled po posameznih elaboratih in strokovnih ocenah
1. Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki
Pravna podlaga: Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (zlasti 5. člen).
Kdaj je potreben?
Praviloma ga mora investitor zagotoviti pri:
- gradnji novega objekta,
- rekonstrukciji objekta,
- nadomestni gradnji,
- odstranitvi objekta,
kadar je za poseg potrebno gradbeno dovoljenje.
Izjema: Načrta ni treba priložiti projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje, če so hkrati izpolnjeni vsi trije pogoji:
- Gre za gradnjo enostavnega ali nezahtevnega objekta oziroma za gradnjo v zvezi s spremembo namembnosti.
- Pri gradnji ne nastajajo nevarni gradbeni odpadki.
- Prostornina zemeljskega izkopa pri celotni gradnji je manjša od 500 m³.
Načrt zajema predvidene vrste in količine odpadkov, ločeno zbiranje, ravnanje z zemeljskim izkopom, predvideno oddajo odpadkov in načine njihove obdelave. eUprava+2
Praktično: Pri običajni novogradnji, rekonstrukciji ali rušitvi, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, je treba načrt praviloma izdelati. Izjemo je treba preveriti glede na vse tri navedene pogoje.
2. Strokovna ocena vplivov emisije snovi v zrak iz naprave
Pravna podlaga: Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, 45. člen.
Kdaj je potrebna?
Strokovno oceno je treba izdelati, kadar so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
- načrtovana je gradnja nove naprave ali sprememba obstoječe naprave, ki je nepremični vir onesnaževanja zraka;
- za obratovanje naprave oziroma njeno spremembo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja (OVD);
- zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave oziroma njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja (OVS).
Ocena mora biti izdelana pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Primeri naprav oziroma dejavnosti, pri katerih je treba preveriti to obveznost:
- kurilne naprave,
- tehnološke peči,
- lakirnice,
- naprave za površinsko obdelavo,
- proizvodne naprave z emisijami v zrak,
- naprave za pretovarjanje, predelavo ali skladiščenje prašnih snovi.
Sama prisotnost naprave še ne pomeni avtomatične obveznosti. Preveriti je treba njeno vrsto, zmogljivost, tehnološki postopek in uvrstitev po predpisu.
Oceno lahko izdela pooblaščeni izvajalec prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak. Portal GOV.SI+1
3. Strokovna ocena o vplivih vira svetlobe na okolje
Pravna podlaga: Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, zlasti 20. člen.
Kdaj je potrebna?
Kadar se načrtuje nov vir svetlobe oziroma sprememba obstoječega vira svetlobe, za katerega se uporablja navedena uredba, in je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izkazati skladnost z zahtevami glede svetlobnega onesnaževanja.
Pri tem je treba preveriti predvsem:
- ali gre za razsvetljavo nepokritih površin oziroma zunanjo razsvetljavo;
- ali gre za razsvetljavo proizvodnih, poslovnih, športnih ali drugih površin;
- ali so predvideni svetlobni panoji, reklamni objekti ali osvetljevanje objektov;
- kakšna je skupna električna moč svetilk in kakšen je njihov režim obratovanja;
- ali so predvidene svetilke in njihova namestitev skladne z omejitvami glede svetlobnega toka, usmerjenosti in časovnega obratovanja.
Pomembno: Ni vsaka zunanja svetilka razlog za izdelavo strokovne ocene. Odločilni so vrsta in obseg vira svetlobe ter konkretne zahteve uredbe.
Ocena se uporablja za dokazovanje skladnosti načrtovane razsvetljave s predpisanimi omejitvami svetlobnega onesnaževanja. PisRS+1
4. Strokovna ocena emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode
Pravna podlaga: Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, zlasti 27. in 28. člen.
Kdaj je potrebna?
Predvsem pri gradnji nove naprave ali objekta oziroma rekonstrukciji, kadar:
- pri dejavnosti nastaja tehnološka odpadna voda;
- se ta odvaja v javno kanalizacijo ali neposredno oziroma posredno v vode;
- je treba preveriti emisijo snovi in toplote ter skladnost odvajanja z mejnimi vrednostmi;
- za obratovanje naprave ni treba pridobiti OVD, vendar je treba skladnost dokazati s strokovno oceno.
Tipični primeri:
- proizvodni obrati,
- avtopralnice,
- delavnice,
- živilski obrati,
- industrijske čistilne naprave,
- druge dejavnosti, pri katerih nastaja tehnološka odpadna voda.
Pri ocenjevanju se preverjajo zlasti:
- količina odpadne vode,
- njene fizikalne in kemijske lastnosti,
- parametri onesnaženosti,
- temperatura odpadne vode,
- način odvajanja,
- predvideno čiščenje in drugi ukrepi za zmanjševanje emisij.
Pomembna razlika: Pri komunalni odpadni vodi iz običajnega stanovanjskega objekta ta strokovna ocena praviloma ni potrebna. Obveznost je treba presojati predvsem glede na nastajanje tehnološke odpadne vode in pogoje iz uredbe. PisRS+1
5. Elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč
Pravna podlaga: Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11 s spremembami), zlasti 9. člen.
Kdaj je potreben?
Kadar gradbišče spada na področje uporabe navedene uredbe. Investitor mora zagotoviti izdelavo elaborata in ga priložiti projektu za izvedbo (PZI).
Elaborat obravnava:
- gradbeno mehanizacijo in naprave z motorji z notranjim zgorevanjem;
- naprave in postopke, pri katerih nastaja izrazita emisija delcev;
- ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje prašenja;
- ravnanje s sipkimi materiali in gradbenimi odpadki;
- organizacijske ukrepe na gradbišču.
Pomembno: Obveznost ni vezana zgolj na to, ali se pri gradnji pričakuje veliko prahu, ampak jo je treba presojati glede na področje uporabe uredbe in značilnosti gradbišča. Če je gradbišče zajeto v uredbi, je elaborat obvezen. PisRS+1
6. Strokovna ocena skladnosti na področju varstva pred hrupom v okolju
Pravna podlaga: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, zlasti 19. člen.
Kdaj je potrebna?
Za obratovanje vira hrupa, ki:
- ni vir hrupa, za katerega je treba pridobiti OVD po 15. členu uredbe;
- ni linijski vir hrupa;
- ni gradbišče.
V takšnem primeru se skladnost vira hrupa z zahtevami uredbe ugotavlja na podlagi strokovne ocene skladnosti.
Tipični primeri virov hrupa:
- prezračevalne in klimatske naprave;
- kompresorske naprave;
- hladilni agregati;
- proizvodne naprave;
- tehnološka oprema;
- druge stacionarne naprave, ki povzročajo hrup v okolju.
Strokovna ocena mora med drugim vsebovati:
- podatke o upravljavcu in lokaciji vira hrupa;
- določitev stopnje varstva pred hrupom na lokaciji;
- opis vira hrupa in njegovih tehničnih značilnosti;
- režim obratovanja;
- mejne vrednosti kazalcev hrupa;
- obseg in način izvajanja obratovalnega monitoringa.
Izdelati jo mora pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa emisij hrupa. PisRS
Pomembna razlika: Ta ocena ni enaka oceni obremenjenosti okolja s hrupom, ki se zahteva v okviru presoje vplivov na okolje ali postopka pridobivanja OVD. Prav tako se ne nanaša na običajno hrupno obremenitev, ki nastaja zgolj zaradi izvajanja gradbenih del.
7. Strokovna ocena obremenitve okolja zaradi sevanja na področju elektromagnetnega sevanja
Pravna podlaga: Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), zlasti 17. člen, ter Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Kdaj je potrebna?
Kadar se načrtuje gradnja oziroma postavitev novega vira elektromagnetnega sevanja ali sprememba obstoječega vira, pri čemer je treba preveriti vplive njegove uporabe oziroma obratovanja na okolje.
Primeri virov:
- bazne postaje mobilne telefonije;
- radijski in televizijski oddajniki;
- transformatorske postaje;
- visokonapetostni vodi;
- druge naprave, ki oddajajo elektromagnetno sevanje.
Pri presoji so pomembni:
- vrsta vira in njegova frekvenca;
- oddajna moč oziroma električne in magnetne veličine;
- oddaljenost od stanovanjskih in drugih varovanih območij;
- stopnja varstva pred sevanjem na lokaciji;
- predvidena obremenitev okolja med obratovanjem.
Pri tem je pomembna razlika med območjema varstva pred sevanjem:
- I. območje: območja stanovanj, bolnišnic, turističnih objektov, vzgojno-izobraževalnih ustanov, igrišč in javnih parkov;
- II. območje: predvsem industrijska in obrtna območja ter določena območja prometne infrastrukture.
Na območju I. stopnje so dovoljene mejne vrednosti strožje. Portal GOV.SI+1
Strokovna ocena ni avtomatično potrebna za vsak električni objekt ali napravo. Odločilno je, ali gre za vir elektromagnetnega sevanja, za katerega je predpisana presoja skladnosti oziroma strokovna ocena.
2. Povzetek – primerjalna tabela izhodiščnih pogojev
| Elaborat oziroma ocena | Ključni pogoj za obveznost |
|---|---|
| Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki | Gradnja, rekonstrukcija ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, ob upoštevanju zakonskih izjem. |
| Ocena emisij snovi v zrak | Naprava je nepremični vir emisij, za katerega ni potreben OVD ali OVS, vendar je treba izkazati skladnost. |
| Ocena vplivov vira svetlobe | Načrtovana razsvetljava oziroma drug vir svetlobe, za katerega uredba zahteva strokovno oceno. |
| Ocena emisij snovi in toplote v odpadne vode | Nastajanje in odvajanje odpadne vode iz naprave, za katero je treba dokazati skladnost s predpisi, praviloma brez OVD. |
| Elaborat emisije delcev iz gradbišča | Gradbišče spada na področje uporabe uredbe o emisijah delcev iz gradbišč. |
| Ocena skladnosti glede hrupa | Obratovanje vira hrupa, za katerega ni predpisan OVD in ne gre za linijski vir ali gradbišče. |
| Ocena elektromagnetnega sevanja | Gradnja oziroma obratovanje vira elektromagnetnega sevanja, za katerega je predpisana strokovna ocena. |
3. Pomembno glede projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja
Pri uporabi teh zahtev je treba upoštevati še 140. člen Gradbenega zakona (GZ-1) in 17. člen ZVO-2.
Posebej pomembno je, da se navedeni dokumenti ne zahtevajo vsi na isti način:
- nekateri se izdelajo za potrebe projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI);
- nekateri so potrebni za dokazovanje skladnosti naprave pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja;
- drugi so povezani z obratovanjem naprave in izpolnjevanjem zahtev okoljske zakonodaje.
Zato ni pravilno avtomatično zahtevati vseh sedmih elaboratov pri vsakem projektu novogradnje ali rekonstrukcije.
4. Uradni predpisi in viri za nadaljnje preverjanje
Za uporabo pri pripravi projektnih nalog oziroma preverjanju obveznosti priporočam naslednje vire:
- Uredba o ravnanju z gradbenimi odpadki – PISRS oziroma besedilo uredbe.
- Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda.
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
- GOV.SI – Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem.
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-2).