< nazaj na kazalo

Namen dodatnih slojev

Dodatni sloji se povezujejo z osnovnim (togim elementom). Primer: opečni zid debeline 29 cm (modul-blok), je lahko zunanji element, ki ima na eni strani fasadno oblogo, na drugi strani omet, lahko pa je isti osnovni zid v funkciji notranjega ločilnega elementa, kjer ima na obeh straneh izveden omet.

V pripomočku Hrup’13 sta na voljo dva scenarija vnosa dodatnih slojev:

1. neposredni vnos ΔR oz. ΔLw,
2. izračun izboljšanja/oslabitve izolativnosti osnovnega elementa glede na lastnosti dodatnega sloja.

Prvi scenarij se uporabi, kadar za sloj obstaja neposredni merjen ali računski podatek ΔR oz. ΔLw, podan s strani proizvajalca sloja oz. obloge, opisan v literaturi ali podobno. V tem primeru ni potrebno vnašati ostalih empiričnih lastnosti sloja (m’, s’, d,..).

V večini primerov, ko za dodatne sloje ni neposrednega podatka o izboljšanju/oskabitvi izolativnosti osnovnega elementa, je potrebno podatke o sloju vpisati ročno. Katere podatke je potrebno vpisati glede na tip sloja, je opisano v naslednjem poglavju.

Delitev slojev po funkciji in obvezni podatki za izračun

1. DODATNI SLOJI – tip “D”
   to so sloji, ki so trdno povezani z osnovno konstrukcijo in z nji predstavljajo neločljivo celoto (npr. omet). Pri izračunu se površinska masa sloja sešteva s površinsko maso osnovnega elementa in se glede na skupno maso izračuna izolativnost.
   obvezni stolpci: površinska masa m’
   .
2. PRITRJENI SLOJI – tip “P”
   v to skupino spadajo sloji, ki so na osnovno konstrukcijo pritrjene preko elastničnega elementa, brez vmesnega praznega prostora (npr. tenkoslojne fasade, estrihi ipd.)
   obvezni stolpci: površinska masa m’, dinamična togost s’
   .
3. LOČENI Z ZRAČNIM TOKOM – tip “N”
   v to skupino spadajo dodatni sloji, ki so od osnovne konstrukcije ločeni s tokom zraka (npr. obešene fasade)
   obvezni stolpci: površinska masa m’, širina medprostora d