Spoji med stranskim in ločilnim elementom so ena bistvenih postavk pri izračunu zvočne izolativnosti ločilnih elementov. V izračunu se uporablja za vsako posamezno smer druga enačba. Potrebno je določiti, katero enačbo se uporabi glede na smer prenosa zvoka. Možne enačbe po posameznih vrstah spojev so naslednje:

1. Togi križni spoj

Pri togem križnem spoju obstaja le ena možnost za prenos hrupa, saj se lahko sistem vrti.

Smeri prenosa hrupa so torej:

• Ff… 1-3
• Fd … 1-2
•  Df … 2-3

Primeri za toge križne spoje:

2. Togi “T” spoj

Pri togem “T” spoju obstajata dve možne smeri stranskega prenosa. Ti dve smeri določa položaj ločilnega elementa. V primeru, da je ločilni element v shemi na položaju 2 in druga možnost, da je ločilni element na položaju 3.

Smeri prenosa hrupa za ločilni element v položaju 2:

• Ff … 1-3
• Fd … 1-2
• Df … 2-3

Smeri prenosa hrupa za ločilni element v položaju 3:

• Ff … 1-2
• Fd … 1-3
• Df … 2-3 (bolj pravilno bi bilo sicer 3-2, vendar se vedno vpiše najprej nižjo št. elementa, saj je prenos zvoka v smeri 2-3 in v smeri 3-2 enak)

Smer prenosa označuje tudi naslednje skica:

Legenda:
A – oddajni prostor
B – ločilni element
C – stranski element
rdeča – smer prenosa Ff
zelena – smer prenosa Df
modra – smer prenosa Fd

Primeri za toge križne spoje:

3. Fleksibilni spoj

Pri fleksibilnem spoju je največ odprtih možnosti za smeri prenosa hrupa v odvisnosti od položaja ločilne stene in stranskih elementov.

Izboljšanje zaradi vmesnega fleksibilnega spoja je splošna ocena za nekatere značilne spoje, ki je označena z E1/t1 pri okoli 100 MN/m3, kjer je E1 modul elastičnosti (G1 = cca 0,3 E1) in t1 debelina spoja.

Za enkrat v standardu ni definiranega postopka za alternativne lastnosti fleksibilnega sloja.

Primeri za fleksibilne spoje:

4. Spoj s fasado

Kadar se ločilni element spaja s fasado, je možna le ena postavitev ločilnega elementa – v poziciji 2.

Smeri prenosa hrupa za ločilni element v položaju 2:

• Ff … 1-3
• Fd … 1-2
• Df … 2-3

Primeri spojev s fasado:

5. Spoj masivnega z lahkim elementom

Kadar gre za spoj masivnega elementa z lahkim, je pomembno, kateri od teh dveh elementov je ločilni.

Od izbire ločilnega elementa je odvisna tudi enačba vpliva spoja. Podobno kot pri fleksibilnem spoju, je tukaj kar nekaj možnosti postavitve in jih ni mogoče na kratko našteti.

V praksi se ta vrsta spoja pogosto pojavlja, saj gre za spoje montažnih elementov z masivnimi konstrukcijami.

Primeri spojev masivnega z lahkim elementom:

6. Spoj dveh lahkih elementov

Spoj dveh lahkih elementov se pojavlja pri montažni in skeletni gradnji. Smeri prenosa zvoka je več, glede na orientacijo elementov in pozicijo sprejemnega prostora.

Primeri spojev dveh lahkih elementov:

6. Kotni spoj in 7. sprememba debeline elementa

Pri kotnem sloju in pri spremembi debeline elementa pride v poštev le ena smer prenosa zvoka.